Domov       Pišite nam   

Društvo Avtizem


Naše zgodbe

Protokol DAN! (Defeat Autism Now!)

AvtizemBrez vsakega upanja! Ni zdravljenja! To so besede, katere so nekoč, še ne tako daleč nazaj slišale družine avtističnih otrok od svojih zdravnikov, kateri so postavili diagnozo otroku in ga oznanili za avtističnega- in to je tudi nekaj, kar veliko družin sliši še danes!

Ampak avtizem ni več bolezen brez upanja! Zahvaljujoč drastičnim prodorom biomedicinskih načinov zdravljenj, si je velika večina avtističnih otrok opomogla in dosegla drastične rezultate, pa vse do popolnih ozdravitev!

Strokovnjaki se ponovno motijo! Kljub vladinemu pesimizmu in medicinskemu stališču, kateri je desetletja trdil, da je avtizem doživljenjska nesposobnost, je avtizem moč zdraviti!V preteklih parih letih je tisoče avtističnih otrok okrevalo, s pomočjo vodenja ustanove ARI (Autism Research Institute), kot del njihovega projekta DAN! (Defeat Autism Now!) Glede na to, da je vsak avtističen otrok drugačen od drugega, pristop DAN! določa kaj vsak individualni avtistični otrok potrebuje v organizmu, potem pa zagotavlja varne in naravne metode, s katerimi popravimo otrokovo biomedicinsko ravnotežje, brez dodajanja zdravil- če je mogoče.

Zgodovina Avtističnega raziskovalnega inštituta(Autism Research Institute) in projekta DAN! (Defeat Autism Now!)

Direktor Autism Research Institute, Dr. Bernard Rimland se že več kot 40 let intenzivno ukvarja z avtizmom!

Vse se je začelo z rojstvom njegovega lastnega sina, leta 1956. Mark je bil dojenček, kateri je veliko prejokal, neizprosen otrok, kateri ni prenesel objemov in poljubov staršev in se je upiral temu, da se ga vzame v naročje. Njihov takratni osebni zdravnik, ki je imel že 35 let delovne dobe in prakse ni nikoli videl ali slišal za otroka, kot je bil Mark. Pet let po zaključku študija in diplomi kot razvojni psiholog, je Dr. Rimland našel stare zapiske iz fakultete, med katerimi je sedaj prvič videl besedo: avtizem! Danes je ta beseda že kar precej poznana, celo med dijaki srednjih šol.

Avtizem je bil strašansko redek v tistih časih, zgodil naj bi se 1x ali 2x na vsakih 10.000 živih rojstev. Počasi, ampak zagotovo je to število naraščalo. Leta 1989 je bila ta številka že 4,5 otroka na 10.000 živih rojstev, v letu 1995 pa je bil objavljen članek v Autism Research Review International, ki je oznanil, da se začenja epidemija avtizma! V letu 2002 so študije tako v Ameriki kot v Veliki Britaniji pokazale, da se avtizem pojavlja pri 45 do 68 otrocih na 10.000 živih rojstev, to število je naraslo iz 1000 na 1500% v samo enem desetletju! Študije so tudi pokazale, da to naraščanje ni povezano s spremembami v kriterijih diagnostike. Vzrokov za to epidemijo je lahko več, prav tako pa obstaja več različnih pristopov k temu, kako se spopasti z avtizmom.

V tistih časih se je mislilo, da je avtizem čustvena zaostalost oziroma duševna bolezen. Edini pristop k temu so bile psiho-terapije za oba: za mater in za otroka. Mama naj bi priznala svojo krivdo, ter tudi dejstvo, da sovraži otroka in si je želela, da se nikoli ne bi rodil. Otrok pa je bil oskrbljen s papirjem, na katerem je bila podoba ženske(njegove matere), katero naj bi raztrgal na koščke, ter bi tako pokazal svoje občutke do matere, za katero so bili psihoanalitiki prepričani, da je povzročila njegov avtizem. Uporabljalo se je tudi nekaj pomirjeval za avtistične otroke, da bi omogočili malo lepše oziroma malo bolj znosno življenje za tiste, kateri so morali s tem živeti. Po 4 letih intenzivnega branja literatur(tudi prevodov iz tujih jezikov), je Dr. Rimland prebral vse, kar je lahko našel o avtizmu, prav nikjer pa ni bilo nobenega znanstvenega dokaza za krivdo matere pri avtizmu. Zelo uspešno se je boril proti temu zmotnemu prepričanju, ter nakazoval, da se morajo iskati biološki vzroki za nastanek avtizma.

V letu 1965 je vse impresioniral napredek avtističnih otrok s pomočjo ABA terapije(Applied Behavioral Analysis). Preko foruma se je o tem informiralo veliko staršev o takšnem novem in zelo uspešnem pristopu do avtističnih otrok.. Samo 2 leti kasneje, leta 1967 je postal Autism Research Institute center za zbiranje, analiziranje in prenašanje raziskav v zvezi vzrokov in zdravljenja avtizma.
Eno od prvih pisem, ki je prispelo do Dr. Rimlanda, je bilo pismo matere, ki je eksperimentirala z visokimi dozami različnih vitaminov, da bi pozdravila svojega avtističnega otroka. Dr. Rimlandu se je vse skupaj zdelo smešno, toda ta mati je prijavila izjemne rezultate pri svojem sinu! V presledku parih let je prišlo še par pisem drugih mater od vsepovsod iz Amerike, katere so na svojo pest dodajale visoke doze vitaminov njihovim avtističnim otrokom. To so bili določeni vitamini, posebno B6 je dosegal izjemne rezultate! Zaradi tega se je Dr. Rimland odločil narediti posebno študijo z najbolj obetavnimi vitamini. Zbral je nekaj sto avtističnih otrok, katerih starši so prosili za pomoč in nasvete. Prvi problem je bil najti te vitamine z dobrim okusom, da bi jih otroci sploh lahko zaužili, še posebno vitamina B6 in B3 sta zelo grenkega okusa. Poslani so bili dopisi prav vsem izdelovalcem zdravil v Ameriki, ali bi bili pripravljeni izdelovati vitamine z dobrim okusom(flavoured vitamins) za študijo, katero nameravajo narediti na avtističnih otrocih. Eden od dveh laboratorijev, ki sta odgovorila je odgovoril: nismo zainteresirani, druga kompanija, Kirkman, pa je odgovorila: seveda, rade volje vam bomo pomagali, samo povejte kaj potrebujete. Zelo dobrodošlo in zelo pomembno pismo!

Kirkmanovi laboratoriji so sodelovali z Avtističnim razvojnim inštitutom več mesecev, pošiljali so vzorec za vzorcem. Kirkman je to naredil na svoje stroške, brez njihove pomoči nam ne bi nikoli uspelo! Še danes Kirkmanovi laboratoriji izdelujejo vitamine in druge proizvode, ki so prikrojeni prav za avtistične otroke in njihove potrebe.

Rezultati prve študije so bili zelo pozitivni, še posebej pri dodajanju vitamina B6. Dodajanje magnezija vitaminu B6 je samo še izboljšalo rezultate!
V naslednjih letih so se skrbno zbirali vsi podatki staršev avtističnih otrok, do podatkov, katera cepiva so prejeli njihovi otroci. V zadnjih letih se je število cepiv, ki jih dajemo našim otrokom povečalo s 3 na 22, število staršev, ki so poročali povezanost cepiva z avtizmom je naraslo z vrtoglavo naglico!
Prav tako so se začeli zbirati podatki o učinkih mleka in pšenice na vedenje otrok, glede na to, da so bili mnogi starši prepričani, da gre otroku veliko bolje na dieti brez glutena in caseina(gluten-free and casein-free diet).

Intenzivne študije, narejene na tisočerih otrocih so pokazale obetavne rezultate za zdravljenje avtizma!

V letu 1994, po številnih diskusijah s svojimi sodelavci, je Dr. Rimland sklical skupaj odprte psihologe in znanstvenike, kateri so bili zainteresirani za ideje o avtizmu in bi lahko veliko pripomogli s svojim znanjem. Namen tega je bilo določiti zdravljenje- varno zdravljenje avtističnih otrok.
Avtistični raziskovalni inštitut je organiziral 1. DAN!(Defeat Autism Now!) konferenco, v Dallasu leta 1995. Sodelovalo je približno 30 psihologov in znanstvenikov iz Amerike in Evrope, z različnimi izkušnjami na področjih psihiatrije, nevrologije, imunologije, alergij, biokemije, genetike in gastroenterologije.
Konferenca je požela velik uspeh. Naslednje konference so sledile vsakih 5 let, do leta 2001, v katerem sta bili kar 2 DAN! konferenci. Konference so prikazale veliko zdravnikov, kateri so se strinjali z razumskim in znanstvenim pristopom k diagnozi in zdravljenju avtizma, ter kateri so pokazali na psihoaktivne droge(pomirjevala) kot na zadnjo, ne na prvo izbiro!

Veliko število avtističnih otrok je bilo rojenih prav v družinah, kjer je bil eden od staršev ali oba starša zdravnika. Tako se je red DAN! zdravnikov povečal. V letu 2001 je bila v San Diegu prezentacija z naslovom: Zdravniki, kateri so sami uspešno zdravili svoje avtistične otroke.

Verjetno vas zanima kaj več o avtističnem sinu Dr. Rimlanda, za katerega so dobili nasvet naj ga dajo v Zavod in pozabijo nanj, ko je imel 5 let, kateri je bil še vedno v plenicah v 7 letu starosti in ni govoril do 8. leta starosti. Mark se je začel drastično popravljati ko so začeli z vedenjskimi terapijami, vzporedno z vitaminom B6 in magnezijem. Pozneje je veliko pripomogel tudi DMG(Dimetilglicin). Mark, kateri ima danes 49 let, je še vedno na mega dozah vitamina B6 in magnezija, živi doma s starši, se udeležuje vsakodnevnega programa za mentalno prikrajšane odrasle osebe, vzame avtobus do tega mesta, vsakodnevno obišče umetniške galerije in slaščičarne v soseščini, in po vrhu vsega se je izkazalo, da je izjemno nadarjen umetnik, odkrit v 22 letu starosti. Mark je dajal že več intervjujev za razne televizijske mreže, med drugim je v svojem intervjuju zaupal tudi to, da mu ugaja biti slaven. Naredil je ilustracije za knjigo, katero je napisala njegova sestra: Skrivnostni nočni mačji svet.(The secret night world of cats by Helen Landalf), ter je imel čast spoznati igralca Dustina Hoffmana, ko se je pripravljal na svojo vlogo v filmu: Rain Man. Vsi so nanj zelo ponosni.

na vrh