Terapije
Znanih je več vrst terapij oziroma nacinov
zdravljenja avtizma. Pri nas, v Sloveniji so zaenkrat našim
otrokom dosegljive le specialne vaje oziroma specialno delo
z otrokom, vendar, po pravici povedano, tudi le-te niso
dosegljive vsem našim otrokom. Razlog za to je preprost:
nimamo dovolj izobraženih kadrov (psihologov, pedagogov,
specialnih pedagogov..), kateri bi bili usposobljeni za
delo z avtisticnim otrokom oziroma bi znali z otrokom delati
na pravilen nacin in mu tudi pomagati. Zaradi tega se najveckrat
zgodi, da so obravnave, katere bi potrebovali naši otroci:
logoped, psiholog, pedagog…dejansko nedosegljive, ter tako
naši otroci ostanejo brez vsake pomoci.
Po besedah Ministrstva za zdravje, preko poizvedovanja SPS
Pediatricne klinike v Ljubljani, multivitaminsko zdravljenje
ni znanstveno dokazano kot zaenkrat tudi ne brez glutenska
in brez kazeinska dieta. Trenutno potekajo študije o vplivu
diete brez glutena in kazeina na vecjih ameriških univerzitetnih
centrih in rezultati bodo znani šele v nekaj letih. Odgovor
Ministrstva za zdravje preko poizvedovanja SPS Pediatricne
klinike, z dne: 26.07.2005, si lahko preberete na našem
forumu v rubriki: Svetovanje zdravnikov in strokovnih delavcev,
pod naslovom: Ministrstvo za zdravje!
Na Pediatrični Kliniki priznavajo, da manjka
specializiran strokovni program, ki bi na nacionalnem nivoju
povezoval in integriral tako medicinsko diagnostiko kot programe
za vkljucitev teh otrok v ustrezno vodenje.
Prav tako otroku niso dosegljive nobene druge nadaljnje preiskave,
katere pokažejo več, eventuelno zastrupitev otroka! V zadnjih
letih znanstveniki dokazujejo, da je velika vecina avtisticnih
otrok prav zastrupljenih. Zastrupitev je lahko vzrok njihovega
avtizma, ali pa eden od vzrokov, saj je znano, da je vzrokov
za avtizem pri posameznem otroku lahko tudi vec hkrati!
Detoxifikacija ali razstrupljanje:
Vsak dan naša telesa prejmejo nezaželjene substance(toxine),
kateri nam lahko naredijo veliko škode. To se lahko dogaja
znotraj našega organizma, kar vkljucuje ostanke našega metabolisticnega
procesa, ali pa so toxini lahko zunanji in pridejo od zunaj
v naše telo, kot težki metali, pesticidi, ali drugi kontaminatorji(onesnaževalci),
kot tudi ostanki dobrih stvari, na primer zdravil ali hrane,
kateri pridejo v naše telo z vodo, zrakom ali hrano.
Naj so toxini narejeni znotraj našega organizma, ali pa
so prišli vanj od zunaj, se jih mora naše telo znebiti!
Pri detoxifikaciji(razstrupljanju) sta pomembna 2 organa:
to sta jetra in ledvice. Pomagata pri razstrupljanju, z
jetrami na prvem mestu. Iz krvi odstranijo toxine in jih
pretvorijo v neškodljive substance, katere se lahko izlocijo
iz telesa. To je narejeno v dveh fazah. V prvi fazi se toxini
aktivirajo(ali postanejo lepljivi), tako da jih prenašalne
molekule lažje privlecejo nase. V drugi fazi se prenašalske
molekule sprimejo s toxini in jih izlocijo iz telesa. Pojavi
se sulfacija, pri kateri je aktivna oblika toxina povezana
s sulfati za odstranitev iz telesa. Ce osebi v organizmu
primanjkuje sulfatov, potem toxini nimajo možnosti, da bi
se izlocili iz telesa. Tudi ce je prisotna prva faza: aktivacija,
brez druge faze ne bo šlo(lepljivi toxini namesto da bi
se povezali na molekule prenašalke, katere bi jih izlocile
iz organizma pridejo v stik z normalnimi proteini).
Primankljaj sulfatov
Po Dr. R. Waring, ima vecina avtisticnih otrok v svojem
telesu primankljaj sulfatov. Kar 92% vseh avtisticnih otrok,
katere je testirala je pokazalo takšen primankljaj. Primankljaj
sulfatov lahko pripelje do prepušcanja crevesja, kar je
zelo pogost pojav pri otrocih z avtizmom. Dr. Waring omenja
še druge znake, kot so: abnormalnost, migrene, rdec obraz
, rdeca ušesa, temni obroci okrog oci, napet trebuh, izpušcaji,
astma, žeja, potenje ponoci, nepojasnjene visoke telesne
temperature z bruhanjem ali brez.
Takšno testiranje se lahko opravi preko razlicnih laboratorijev
v Ameriki, kot so: Great Smokies Diagnostic Laboratory,
Mayo Medical Lab, Doctor s Data Labs.
Kot priprava na detoxifikacijo je zelo pomembna Feingoldova
dieta, katera odstrani vse umetne okuse in barve v prehrani.
Sulfatov ni z lahkoto absorbirati skozi črevo, zatorej
dodajanje sulfatov k vaši dieti morda ne bo pomagalo. Poznamo
2 nacina, ki sta ucinkovita: dodajanje metilsufonmetana(Kirkmanov
proizvod) ali pa dodajanje molibdenuma. Dr. Waring opaža,
da molibdenum dvigne nivoje sulfatov pri nekaterih otrocih,
ampak ne vseh. Nekateri starši so poskusili z dodajanjem
magnezijevih sulfatov(kopeli) in so opažali razlicne stopnje
rezultatov. Ker se lahko magnezijevi sulfati absorbirajo
skozi kožo, lahko to povzroci porast sulfatov v sistemu,
pa tudi ni pretežko.
Živo srebro(Mercury)
Najnovejše informacije prikazujejo, da je tudi živo srebro
lahko povzrocitelj avtizma. Živo srebro lahko napade telo
skozi nekatere dolocene vrste morske hrane, skozi amalgamske
plombe, ter še posebej skozi preservativ »thimerosal«, kateri
je najden v veliko cepivih. Nekateri otroci, ki dobijo mnogokratna
cepiva, so prejeli v enem dnevu kar 40x ali vec živega srebra,
kot je dovoljena meja. Z raziskavami so potrdili, da je
vec kot 80% zastrupitev z živim srebrom pokazalo identicne
znake avtizma!
Veliko znanstvenikov in raziskovalcev je zacelo raziskovati
to povezavo. Prijavili so zelo zanimive rezultate izlocanja
živega srebra skozi proces, kateri se imenuje »chelation«.
Pri takšnem tretmanu se pacientu ingestirajo dodatki, kateri
vežejo nase toksicno živo srebro in ga izlocajo. Takšen
proces, ki traja 2 leti in pol, je lahko nevaren, ce ni
vse skupaj spremljano in beleženo s strani profesionalca.
Naši izvidi las in blata iz Amerike od Doctor s Data Labs
so pokazali, da ima naš otrok v telesu živo srebro, aluminij,
ter še nekatere druge težke metale. Potreben bo proces detoxifikacije
oziroma razstrupljanja.
Za nujne informacije:
Autism Research Institute
4182 Adams Avenue
San Diego, CA 92116
Phone: 619-281-7165
Fax: 619-563-6840
Web site: http://www.autism.com/ari
Terapija ABA:
ABA (Applied Behavior Analysis)
Terapija ABA ima velike zasluge pri otrokovem drasticnem
izboljšanju!
Zelo malo otrok, zelo redki otroci si lahko popolnoma opomorejo
od secretina, dietne prehrane ali AIT (Auditory Integration
Therapy), ampak velika vecina otrok bo potrebovala kombinirani
pristop do otroka, pri kateremu bo ABA glavni predmet.
Odkar starši dobijo diagnozo za svojega otroka, sanjajo
o hitrem izboljšanju avtizma, premišljujejo: ce bi naredili
to in to, potem bi si otrok na hitro opomogel. Realnost
pa je na žalost drugacna, zdravljenje avtizma je dolgotrajno.
Terapija ABA je tek na dolge proge, z majhnimi koraki, vendar
ti majhni koraki vas lahko popeljejo dalec, ce ste vztrajni!
Nekateri starši se izogibajo temu pristopu, mislec da bo
njihov otrok cudežno ozdravljen od kakšnega zdravila. Mi
vsi si želimo cudežev, in cudeži se lahko zgodijo, ampak
vcasih pridejo kot rezultat trdega dela z otrokom!
Starši, kateri svojim otrokom dodajajo zdravila, kot so
secretin, opažajo dramaticne spremembe pri svojem otroku,
vendar pa je jasno, da omenjeno zdravilo le omogoci otroku,
da se lahko uci, ABA pa je tista, katera priskrbi orodje
za otrokov napredek. Brez terapije ABA, tudi secretin ne
bi imel takšnega ucinka, otrok ne bi bil tako spontan, vesel
in bister, povedo mnogi starši avtisticnih otrok.
Kaj je ABA (Applied Behavior Analysis)?
Preprosto povedano, ABA uci, da zahtevno nalogo razbijemo
na vec majhnih delov, kateri niso tako zahtevni in se jih
otrok lažje nauci, z vsakim delckom pa sestavlja omenjeno
zahtevno nalogo, dokler je ne obvlada. Za pravilne odgovore
oziroma obnašanje, se otrok nagradi, medtem ko so nepravilni
odgovori popravljeni, neprimerno vedenje pa ignorirano ali
preusmerjeno. Natancni podatki o vsakem poskusnem ucenju
so skrbno zabeleženi.
Vedenjske terapije so bile uporabljene že v davni preteklosti
in sicer z velikim uspehom. Kot primer navajamo avtisticnega
otroka, ki krici, zelo glasno in zelo pogosto. V takšnem
primeru ne smete dati otroku kar želi. V trenutku, ko preneha
s kricanjem, se obrnemo k njemu in spodbujamo njegovo mirno
obnašanje. V nekaj dneh naj bi vpitje slabelo, scasoma izginilo.
Spodbuda je lahko vse, kar ima otrok rad: hrana pijaca,
objemi, poljubi, priljubljena igraca.
Kakšni so cilji ABA terapije?
Terapija je veliko vec kot samo vedenjska terapija! Cilji
ABE so razvoj otroka na mnogih podrocjih, vkljucno s pozornostjo,
posnemanjem, govorom, družabnostjo, samo-pomocjo.
Prisostvovati v vešcinah, kot so: uciti se kako obsedeti
na stolu, vzpostavljanje ocesnega kontakta, poslušanje.
Ob zacetku te terapije so avtisticni otroci vecinoma nesposobni
obsedeti na stolu in biti pozorni. Otroka je veckrat potrebno
prenesti na stol, klub njegovemu kljubovanju. Ko ga posedemo
na stol, lahko dobi nagrado(hrana, pijaca, igraca…) in mu
povemo, da je to zelo dobro naredil. Scasoma se otrok nauci,
da pride k mizi, takrat, ko se ga poklice. Z vsakim ukazom
mu damo dve možnosti, da to naredi sam, preden fizicno pristopimo
k njemu.
Vešcine posnemanja zajemajo tako govor, kot tudi fizicne
sposobnosti. Od otroka se pricakuje, da ponovi tisto, kar
je naredila njegova terapevtka. Na primer terapevtka si
da roke na glavo in pove otroku: naredi to! Potem vzame
njegove roke in mu pomaga to narediti. Ko to naredi, tudi
s pomocjo, dobi nagrado. Te vešcine v koncni fazi pripeljejo
do celotnega posnemanja dogodkov, igre in jezika!
Govorne vešcine se zacnejo preprosto. Ce otrok ne govori,
je cilj, da zacne otrok oponašati zvok. Terapevtka reče:
reci aaaaaa in otrok naj bi rekel aaaaaa. Za dosego takšnega
imitiranja je lahko potrebno tudi vec tednov, da otrok to
naredi, ko mu recemo. Vse to vodi k temu, da ga ucimo imitirati
cele besede, in koncno fraze. Ce otrok že govori, bo zacel
z bolj zapletenimi nalogami.
Govorne vešcine imajo dva vidika: sprejemajocega in oddajajocega.
Preden otrok zacne govoriti, razume pomen govorjenega, ga
sprejema. Terapevtka naj položi cevelj na mizo in rece:
dotakni se cevlja. Nato naj vzame otrokovo roko in mu fizicno
pomaga, da to naredi, ter ga nagradi. S casom se otrok nauci,
da imajo predmeti ime(sprejema), in ko zacne govoriti, jih
imenuje po imenu(izraža).
Družabnih vešcin, katere pridejo naravno do vecine otrok,
moramo avtisticne otroke nauciti! Te vešcine vkljucujejo
tudi: igrati se z igracami na pravilen nacin, deliti igrace
in izkušnje, ter razvijati prijateljstva. Ce otrok nima
razvitih nobenih družbenih vešcin, zacnemo od zacetka. Vzamemo
majhen avto in mu recemo: naredi to, ter vozimo avto gor
in dol po sobi. Potem damo avto v njegovo roko in mu pomagamo,
da to naredi. Ko se otrok nauci govoriti, igri dodamo zvoke
avta. Ko otrok napreduje, ga naucimo deliti stvari, izmenjavati
si, pretvarjati se in odmorov z njegovimi prijatelji.
Vešcine samo-pomoci vsebujejo samostojno oblacenje in slacenje,
toaletne navade, varno kuhanje ter drobna hišna opravila.
ABA cilja k vsakemu opravilu z majhnimi, a zanesljivimi
koraki.
Teoreticne vešcine se zacnejo z ucenjem oblik, barv, crk
in številk, in potem k nadgradnji: branju, pisanju, crkovanju
in racunanju. Ko se otrok nauci brati, ni vedno sposoben
razumeti prebranega. Morda ne loci med: ona, on, onadva,
oni… Pomagamo si s tem, da vse to napišemo na tablo, zraven
pa so slike, ki ponazarjajo dogodek. Na takšen nacin je
otrok sposoben razumeti razliko med besedami in njihov pomen.
Potem zbrišemo besede, ostanejo naj samo slike, otrok pa
naj ponovi besede.
Otroka je potrebno pripraviti do tega, da se želi uciti,
ter do tega, da obcuti, da je to tudi sposoben. Dobra terapevtka
bo poskrbela, da se vsaka vaja konca z uspehom za otroka!
Ce je vaja pretežka, jo razdelimo na vec manj zahtevnih
vaj.
Vsaka vaja ima dolocen ukaz, ter pricakovan odgovor. Vedno,
ko damo otroku ukaz, pricakujemo odgovor. Ce otrok odgovori
pravilno, dobi nagrado. Ponavadi terapevtka zapisuje ukaze
in otrokove reakcije(ali je ukaz izpolnil ali ni) na list
papirja ali v poseben zvezek. Na podlagi tega se lahko z
delom nadaljuje tam, kjer se je koncalo in tudi daje natancno
informacijo o otrokovi hitrosti ucenja. Ko se iz podatkov
vidi, da otrok vajo obvlada, mu terapevtka doloci novo vajo.
Poskrbite za to, da otrok med celo terapijo ne obsedi na
stolu! Poklican je naj k mizi za vaje, ki naj trajajo od
30 sekund do 10 minut, odvisno od njegove starosti in sposobnosti.
Po tem naj se gre otrok igrati, lahko se igra s cimer koli
želi v sobi. V trenutku, ko se otrok nauci vešcin igranja,
postane igranje prav tako pomembno kot vaje z njim. Pravzaprav
je tudi igra mišljena kot vaja, zbiramo podatke, otrok pa
še vedno razume to kot le igro.
Poleg ucenja pravilnih novih vešcin pa se ABA ukvarja tudi
z neprimernimi vedenji, kot so: agresija, bingljanje z roko,
zibanje, guganje, vrtenje predmetov ali okoli njih. Cilji
ABE so ustaviti takšna obnašanja. Vcasih otrok dobi drugo
alternativo, drugic ignoriramo takšno obnašanje. Zveni cudno,
ampak deluje!
Na doloceni tocki terapije otrok lahko zacne udarjati svojo
terapevtko med izvajanjem vaje. Zdrava pamet nam veli, da
ga ustavimo in mu to prepovemo. Ampak ravno nasprotno od
tega bo imelo ucinek. Negativno vedenje naj bo ignorirano,
pozitivno pa nagrajeno. Ni lahko, ampak deluje. Terapevtka
naj ignorira otrokovo udarjanje, razen da se zavaruje pred
tem, da bi jo ponovno udaril. Potem naj ponovi ukaz, kateri
mu je zadala. Sprva je otrokovo udarjanje vse mocnejše,
ampak ko ne dobi pohvale ali nagrade, se vedenje umiri.
Koliko terapije tedensko je potrebno?
Vsak normalen otrok se uci v vsakem budnem trenutku, ampak
otrok z avtizmom se ne uci nicesar, razen ce ga tega direktno
ucimo. Normalen otrok bi ob tem, ko bi opazoval mamo med
kuhanjem tudi sam vzel svoje igrace in kuhal z njimi, avtisticen
otrok pa tega ni sposoben. Avtisticen otrok se ne uci od
tega ko opazuje svet okoli njega, ampak bi se moral!
Terapija ABA naj bi se izvajala od 35 do 40 ur tedensko,
s terapevtko in samimi starši, ki naj bi sledili navodilom
terapevtke. Iz tega razloga naj bodo osebe okoli njega,
vkljucno z vami seznanjene s tehnikami terapije ABA, da
bi otroku omogocile da se nauci vsega kot tudi tipicen normalen
otrok.
Kako zgodaj naj začnemo s terapijo?
Vecina meni, da je zelo pomembno zaceti z otrokom, ki ima
manj kot 5 let. Za boljše rezultate: mlajši je otrok, ko
zacnete s terapijo, vecje so možnosti napredka. Kot prvo
starejši otrok je v vecjem zaostanku od vrstnikov od mlajšega
in mora nadoknaditi vec izgubljenega. Ce starši odlašajo
s terapijo, otrok še bolj zaostane.
Drugi razlog, zakaj naj bi zaceli cim prej in pri cim mlajšem
otroku je ta, da se možgani mlajšega otroka še razvijajo.
Ceprav imajo zelo mladi otroci najvecje možnosti za izredne
izboljšave, pa lahko intenzivna ABA terapija pomaga otroku
katere koli starosti.
Tehnike terapije ABA lahko naucijo pravilnega družbenega
vedenja, dela in rekreacijskih vešcin, kot tudi vsakodnevnih
vešcin za otroka, ki se bojuje z avtizmom.
Kje naj se terapija ABA izvaja?
Vecino ABA programov se zacne doma, v najbolj znanem okolju
za otroka. Na voljo naj bi bila 1 soba, katera naj bi se
uporabljanja za terapevtsko delo z otrokom. Na razpolago
naj bosta miza in stol ter veliko igrac. To naj bo zacetni
prostor za vse vaje, z napredkom otroka pa se lahko terapija
izvaja tudi v drugih sobah ali celo zunaj. Poleti ima lahko
zunaj mizico in stol, med vajami pa na voljo majhen otroški
bazen, v katerega lahko skoci in se razigra.
Ucenje otroka igrati se z drugimi otroci ali biti zmožen
iti z njim v park, se vesti primerno v restavraciji, so
cilji terapije ABA.
Ne moremo si privošciti zapravljati casa in denarja za našega
otroka! Vsak trenutek, ko vidim svojega otroka nasmejanega
ter v igri, vsak trenutek, ko me pogleda v oci in se mi
nasmeji, vedno ko ga pospremim v vrtec in vidim njegov zadovoljni
izraz in vem, da se bo tam ucil kot drugi otroci, sem hvaležna
ABI za vse kar je naredila, da bi rešila našega sina!
Specialna pedagoginja Ga. Elza Sabolic je ena redkih v Sloveniji,
ki se ukvarja s to terapijo in na pravilen nacin pomaga
avtisticnim otrokom. Vsi otroci, s katerimi je delala, so
dosegli izjemne rezultate.
Priporočljivo branje:
Parents' education as autism therapists: Applied Behaviour Analysis in context by Bobby Newman (foreword) et al. Jessica Kingsley Publishers.
Applied Behaviour Analysis by Paul Alberto. Prentice Hall.
Effective teaching: Principles and procedures of applied behaviour analysis with exceptional children by Mark Wolery, Donald B Bailey, George M Sugai. Prentice Hall.
Behavioral adjustment of siblings of children with autism engaged in applied behavior analysis early intervention programs: the moderating role of social support. Hastings RP. Journal of Autism and Developmental Disorders, April 2003, 33(2):141-50 Abstract
Facilitating factors and barriers to the implementation of intensive home-based behavioural interventions for young children with autism Johnson E, Hastings RP. Child: Care, Health and Development 2002 March; 28(2): 123 ABSTRACT
Long-term outcome for children with autism who received early intensive behavioural treatment. McEachin JJ, Smith T, Lovaas OI. American Journal of Mental Retardation 1993 Jan; 97(4): 359-72 ABSTRACT
Early intervention project: Can it's claims be substantiated and it's effects replicated? Gresham FM, MacMillan DL. Journal of Autism and Developmental Disorders 1998 Feb; 28(1): 5-13 ABSTRACT
Druge vrste terapij:
Trening s poslušanjem(Auditory training)
Auditory training je zdravljenje, katero bo lahko uspešno za nekatere individualne otroke z avtizmom, ki so premalo ali prevec obcutljivi na zvok. Ta terapija vkljucuje individualno poslušanje razlicnih frekvenc zvokov. Auditory training se izvaja s terapevtom, ki je usposobljen za to posebno metodo.
Priporočeno branje:
The sound of a miracle by Anabelle Stehli
Hearing Equals Behavior by Guy Berard
-Senzorno integracijski trening:
To zdravljenje pomaga osebi z avtizmom, da se lažje privadi na senzorne obcutljivosti na posameznih podrocjih, s tem, da so nenehno izpostavljeni, se upa in pricakuje, da bo to vodilo k zmanjšani nemirnosti oziroma strahu, ter se bo izboljšal nacin, na katerega živcni sistem sprejema senzorne dražljaje.
Priporočeno branje:
Building bridges through sensory integration: Therapy for children with autism and other pervasive developmental disorders by Ellen Yack, Shirley Sutton, Paula Aquilla. Sensory Resources.
Sensory integration: Theory & practice by Anita C Bundy et al. F A Davies.
The out-of-sync child has fun: Activities for kids with sensory integration dysfunction Carol Stock Kranowitz. Perigee Books.
Simptomi čutilnih motenj (Sensory disorders)
Če ste mnenja, da je vaš otrok obcutljiv na dotik, potem
primerjajte njegovo vedenje s sledecim spiskom:
-ne mara dotikov
-drgne si kožo po vsakem dotiku
-ne zazna trenutnega dotika(zapoznel obcutek za dotik)
-ima visok prag za bolecino(nekateri so skoraj neobcutljivi
na bolecine)
-ne mara dolocenih oblacil ali etiket na oblacilih
-ima probleme z nošenjem novih oblacil
-nosi oblacila, ki niso primerna za doloceni letni cas
-pogosto si želi odstraniti oblacila
-ima težave z nošenjem cevljev ali nogavic
-ne mara cesanja las ali umivanja zob
-ne prenese striženja ali cišcenja nohtov
-ne prežveci hrane v ustih
-izogiba se nekateri hrani
-izogiba se nekaterim materialom(krema za britje, blato…)
-ima težave obsedeti pri miru
-se ne znajde v prostoru
-si pogosto umiva roke, ne mara umazanih rok
-uporablja konice prstov namesto celih dlani
-hodi po konicah prstov
Naš Kristian je imel kar nekaj od teh zelo izrazitih
simptomov. Kot dojencek se je zelo rad kopal in umival
lase, kasneje ni prenesel umivanja in cesanja las. Ceprav
ga ni motilo, ko smo ga umivali po telesu, je vsakic znova
prejokal, ko smo mu umivali lase. Prav tako smo imeli
težave s striženjem las. Bilo je potrebno, da sva ga držala
oba starša, ter sva ga z veliko težavo zadržala, da so
ga sploh lahko ostrigli. Pri frizerju smo se vedno morali
dogovoriti za termin, da smo bili takoj na vrsti, ko smo
prišli, saj je bilo z njim tudi nemogoce cakati v vrsti.
Verjamemo, da je njegova netoleranca hrane rezultat obcutljivosti
na razlicne okuse, vonje in barve. Kristian se je vedno
upiral hrani, ki je ni poznal, prav tako pa je vedno jedel
samo zmiksano hrano in pudinge. Ce bi poskusili z dodajanjem
nove hrane, bi v napadu joka zbežal stran. Podobne težave
so bile pri pitju. Kristian je vedno zelo rad pil vodo
in malo sladkani caj iz steklenicke ali kozarca. Ko pa
smo mu v kozarec pripravili kaj drugega, na primer sok,
je takoj, ko se je samo z jezikom dotaknil novega okusa
skoraj vse pobruhal.
Danes je situacija glede hrane za malenkost boljša, sprejel
je nekaj novih vrst hrane in dobiva vecji apetit, kot
ga je imel vcasih. Še vedno pa to ostaja eden od njegovih
problemov.
Simptomi slušnih občutljivosti so naslednji:
-prekomerno reagiranje na glasne zvoke
-prekomerno reagiranje na navadne zvoke v javnih prostorih
-z rokami si v dolocenih trenutkih pokrije ušesa
-rad posluša zvoke, ki jih vecina ljudi ignorira
-posluša TV ali radio pri zelo visoki glasnosti
-izkljucuje druge ljudi(njihovo govorjenje)
-motijo ga zvoki iz ozadja
-je glasen
-ne mara biti v skupini
-preide v tantrum ko zasliši dolocene zvoke(stanje, znacilno
za avtisticne otroke)
-zaostaja v govoru
-mecka ali trga papir
-ne odobrava glasnih hišnih aparatov(sesalec, mixer…)
-pogosto si sam pri sebi nekaj brunda ali poje
Pri Kristianu je bilo opaznih kar nekaj teh znakov. Veckrat
si je z rokami pokrival ušesa, kar je pomenilo, da ni
toleriral predvsem nizkih frekvenc okoli njega. Motec
je bil sesalec, danes pa prav uživa v teh zvokih, prav
tako v zvoku, ko spustimo vodo v toaletni školjki. Ponavadi
so te obcutljivosti rezultat pomanjkanja magnezija v otrokovem
organizmu. Po dodajanju tega suplementa naj bi se te obcutljivosti
omilile ali izginile.
Vidno področje je tudi veckrat povezano z avtizmom.
Znaki:
-predmete(igrace, roke) blizu svojih oci
-hodi ob steni, medtem ko jo opazuje
-vrti glavo iz ene strani na drugo
-ima rajši temnejše prostore oziroma je zelo obcutljiv
na svetlobo
-strmi v luc
-pritegnejo ga svetleci objekti
-strmi v predmete s premikajocimi deli(ure, avtomobili…)
-opazuje majhne predmete kot da so iz prahu
-moti ga gibanje okoli njega
-pritiska si prste na svoje oci
-vrti se okoli sebe ali pa vrti predmete
-prižiga in ugaša luci
-strmi skozi ljudi
-premika se previdno pod razlicnimi materiali po katerih
hodi(iz sobe v sobo)
-ima rad red(predmete postavlja v vrsto)
-odpira in zapira predale ali vrata…
Tudi nekaj teh znakov je bilo prisotnih pri Kristianu,
kot na primer prižiganje in ugašanje luci, odpiranje in
zapiranje predalov in vrat, strmenje skozi ljudi, ampak
takrat se vsega tega nismo zavedali. Ko smo se teh znakov
zavedali smo nacrtno usmerjali njegovo vedenje s terapijo
ABA, kasneje je veliko teh znakov samo po sebi prešlo(po
uvajanju specialne diete, vitaminskih in drugih dodatkov
ter zdravil). Še vedno je vcasih prisoten kateri teh znakov,
vendar se da njegovo vedenje preusmeriti.
Okus, simptomi pretirane obcutljivosti na okuse so sledeci:
-je zbircen jedec
-je samo doloceno vrsto hrane
-je samo zmiksano hrano
-v usta nosi razlicne predmete
-žveci oblacila, svincnike, barvice, lase, igrace
-drži usta skupaj ko si je treba umiti zobe
Verjetno se bomo s temi stvarmi pri Kristianu ukvarjali
še zelo dolgo. Ceprav sedaj poskusi novo hrano in je že
razširil seznam jedi, katere je, je še vedno prisoten
obcutek nelagodja ob kakšnem okusu, ali celo bruhanje
ob dolocenem okusu, ki ga ne pozna.
Nekateri otroci imajo zelo hiperobcutljiv obcutek za vonj,
kateri za nas nimajo nobenega posebnega vonja. Pokazatelji
obcutljivosti na vonje so naslednji:
-ovohava obicajne predmete
-izogiba se grupam ljudi
-izogiba se kuhinji
-povoha hrano, predno jo poje
-se zadrži ob dolocenem vonju hrane(je ne bo pojedel)
-pritožuje se nad vonji hrane, mila, parfumov, živali,
ali ljudi
Mi se verjetno niti ne zavedamo vseh vonjev, kateri se
nam zdijo obicajni, pa vendar motijo naše otroke. Vsak
clovek ima drugacen vonj, ceprav se mi mogoce tega ne
zaznamo. Ce je obcutljivost na vonje problem pri vašem
otroku, bo pomagalo, da vsakodnevno zracite vaše prostore.
Ce je vaš otrok hiperobcutljiv na gibanje in težnost,
lahko pokaže naslednje znake:
-strah pred obracanjem ga na glavo ali gor in dol
-je radoveden, ce se njegova stopala ne dotikajo tal
-je radoveden, ce hodi navzdol po hribu
-je radoveden glede stopnic
-je radoveden v vodi
-išce motoricno gibanje
-ne more obsedeti pri miru
-lahko se zdi, da nima obcutka za prostor
-ima potrebo po gibanju
-se mora gibati, da sploh lahko posluša ali je pozoren
-potreba po skakanju ali vrtenju
Kristian ima prav zagotovo nekaj teh obcutljivosti. Ce
se ga obrne z glavo navzdol, bo pokazal strah in bo zacel
kricati. Ceprav se je to že skoraj normaliziralo, pa še
vedno cuti veliko potrebo po gibanju.
Sklepi, mišice in telesno zavedanje, pokazatelji so naslednji:
-ima težave z izvedbo motoricne vaje
-ima veliko potrebo po skakanju
-uživa v tem, da visi na rokah
-uživa v padanju
-nagnjen je k temu, da se nasloni na druge ljudi ali pohištvo
-prime svincnik pretesno ali prelahko
-ima težave z motoricnimi sposobnostmi(barvanje, pobiranje
manjših predmetov)
-ima neurejeno pisavo
-ima zanemarjene navade hranjenja
-je neroden
-igra se surovo
-cesto polomi igrace
-kot majhen se ni dosti plazil
Kristian je po uvedeni terapiji postal bolj umirjen. Nacin,
kako umiriti naše otroke v njihovih najhujših trenutkih
je tudi klasicna glasba, saj edino klasicna glasba vsebuje
veliko visokih frekvenc, katere našim otrokom ugajajo
in jih pomirijo.
Možnost terapije: pravilen terapevtski pristop lahko omili
vse te znake pri vašem otroku, ali pa jih je celo sposoben
premagati!
Terapija TEACCH
Članek: Avtizem:
Kako ga prepoznati? Pomenljive so stvari, ki jih avtisti
ne počnejo
Delo, 12.12.2005
TEACCH ni samo tehnika, niti vec tehnik skupaj, niti
ne metoda. TEACCH je kompleten program uslug za avtisticne
ljudi, kateri uporablja vec razlicnih tehnik, z razlicnimi
metodami in razlicnimi kombinacijami, odvisno od tega,
kaj vsak posameznik potrebuje, ter seveda od njegovih
sposobnosti.
TEACCH je kratica za: Treatment and Education of Autistic and Communication Handicapped Children, je javni zdravstveni program, dosegljiv v Severni Karolini.
Usluge zajemajo od diagnosticiranja in zgodnje obravnave
avtisticnega otroka tako za starše kot za profesionalce.
Priporočljivo branje:
Accessing curriculum for pupils with autistic spectrum disorders: using the TEACCH programme to help inclusion by Gary Mesibov, Marie Howley.
Effects of a model treatment approach on adults with autism Van Bourgondien ME, Reichle NC, Schopler E. Journal of Autism and Developmental Disorders, April 2003, 33(2):131-40 Abstract
Benefits of the Treatment and Education of Autistic and Communication Handicapped Children (TEACCH) programme as compared with a non-specific approach. Panerai S, Ferrante L, Zingale M. Journal of Intellectual Disability Resources, May 2002, 46(pt 4):318-27 Abstract
Aggresion and self-injurious behaviours in persons
with autism - the TEACCH (Treatment and Education of Autistic
and Related Communications Handicapped Children) approach.
Cox RD, Schopler E. Acta Paedopsychiatrica, 1993,
56(2):85-90 Abstract
Terapija z glasbo
Trdi, da lahko glasba poveca aktivnost možgan za vstop in izstop tipov
informacij. Temelji na tem, da imajo vsi nekakšen odziv
na glasbo, ter da to dejstvo ostaja, ne glede na motnjo
pri otroku. S tem, da poišcemo zvoke, ob katerih se otrok
pocuti udobno, otroku uspe izraziti se skozi glasbo.
Priporočljivo branje:
Music therapy, sensory integration and the autistic child by Dorita S Berger. Jessica Kingsley Publishers.
Musically adapted social stories to modify behaviors in students with autism: four case studies. Brownell MD. Journal of Music Therapy, Summer 2002, 39(2): 117-44. Abstract
Music therapy for the autistic child by Juliette Alvin, Auriel Warwick, Oxford University Press.
-Listening program je metoda, pri kateri skušamo s poslušanjem glasbe zmanjšati preobcutljivost na zvoke. V Sloveniji ima mednarodni certifikat za opravljanje The listening programa specialna pedagoginja, defektologinja in logopedinja, Ga. Elza Sabolic.
Zvok, hrana za sive celice
Klasika in naravni zvoki spodbujajo delovanje možganov
Tina Zgonik/Delo, Sre 22.06.2005
Zvok je hrana za možgane
Ljubljana - Zvok je hrana za možgane. Ce otrok iz kakršnega koli razloga zaostaja v razvoju, lahko primanjkljaj delno nadoknadimo tako, da poškodovani slušni center v možganih spodbujamo z zvokom, kar je osnova programa Listening, ki ga v Sloveniji predstavlja defektologinja in logopedinja Elza Sabolic. Ker so s sposobnostjo pozornega poslušanja povezane še številne druge možganske funkcije – umske, komunikacijske in socialne – s tem hkrati izboljšamo sposobnosti, potrebne za ucinkovito poslušanje, ucenje in komunikacijo. Uporabno tudi za naglušne osebe, ljudi v stresu in bolnike s poškodbami glave ali po prebuditvi iz kome.
Poslušanje je povezano z željo po komunikaciji. Zarodek že pri štirih mesecih in pol skozi tekocino posluša bitje materinega srca, glasove in vibracije, ki prihajajo iz njene notranjosti in imajo pomembno vlogo pri dozorevanju možganov. A ker z glasom lahko izrazimo le to, kar slišimo, imajo ljudje s poškodbo glave ali genetsko povzrocenimi motnjami delovanja možganov, kot sta Downov sindrom ali avtizem, obicajno težave z govorom, se težje ucijo, težko ohranjajo pozornost in nimajo prave motivacije za ucenje. Zaradi slabega govora jih nihce prav ne razume, zato pogosto doživljajo stres, jezo in frustracije ter se odzivajo z nesprejemljivim vedenjem.
Skozi eno uho noter
Program Listening so razvili v Ameriki in je na prvi pogled zavajajoce enostaven: sestavlja ga vrsta zgošcenk s klasicno glasbo in zvoki narave. Posnetki, ki so nastali v laboratorijih Advanced Brain Technology, so zasnovani po nacelih psihoakustike, znanstvenih dognanj o tem, kako zvok vpliva na cloveka, ter ohranjajo vse frekvence, ki jih uho sliši, ce glasbo posluša v živo. S starostjo se naša sposobnost, da bi slišali celoten spekter zvokov, zmanjša, in sicer navadno najprej oglušimo za visoke frekvence. Posledica je neravnotežje in popacenje slušnih informacij, kar vodi k celi vrsti težav. Celo obicajna naglušnost zmanjšuje pozornost, otežuje ucenje jezikov in ovira tekoce, gladko izražanje. Podobno se zgodi, ce smo dolgo v stresnem, hrupnem okolju. Kadar uho bombardiramo s prevec dražljaji predvsem nizkih frekvenc, kot so avtomobili, stroji, letala ali gospodinjski aparati, se delno »izkljuci«, posledica pa je, da se zmanjša naša sposobnost poslušanja nasploh, posredno pa tudi sposobnost koncentracije in sprejemanja novih informacij.
Posebej obdelana glasba
Glasba s polnim spektrom zvokov in za uho manj obicajnimi frekvencami poslušalca pomirja, povezuje um in telo in zbuja obcutek varnosti in harmonije. Del glasbe je obdelan drugace: s filtiranjem so v studiu iz izvirnih posnetkov celotnega spektra odstranili zvoke dolocenih frekvenc, s cimer je clovek prisiljen, da posluša in se nauci razlocevati tiste, ki jih sicer slabše sliši in jih ni vajen. Glede na to, kateri del frekvenc manjka, so posnetki namenjeni izboljševanju ucnih sposobnosti, govora ali senzorne integracije. Tretja posebnost teh posnetkov je stopnjevanje in upadanje glasnosti zvokov dolocenih frekvenc, kar poslušalca prisili, da prehaja iz pasivnega (sprošcenega) poslušanja v aktivno (cujece) in nazaj, kar med drugim spodbuja delovanje srednjega ušesa. Glasba je posneta tako, da se nam zdi, da nas orkester obdaja z vseh strani, in ce poslušamo zares pazljivo, lahko celo dolocimo, »kje« je posamezno glasbilo.
Program pokriva vse ravni slušne sposobnosti. Glasba, namenjena dojenckom, na primer, sledi srcnemu utripu, posebni posnetki pa spodbujajo razvijanje mišljenja, motivacijo, govor, koncentracijo, ucenje in podobno. Strokovnjakinja najprej oceni sposobnost poslušanja in doloci cilje, denimo, podaljšanje slušne pozornosti. Nato sestavi nacrt »vadbe«, ki ne sme biti prezahteven, saj je pomembno, da je clovek med poslušanjem pozoren na glasbo. Za obicajno zdravega cloveka je pol ure že kar veliko.
Sistematicni trening
Poslušamo z ušesi in s telesom, s kostmi, ki so dobri prevodniki zvoka. Ce so vibracije, ki jih sprejemamo, neuglašene in neugodne, postane ucenje težavno. Ljudje z motnjami pozornosti prevec poslušajo s kostmi in premalo z ušesi, nimajo mehanizma, s katerim bi lahko izbirali in presejali cutne informacije, ki vstopajo skozi telo. »Z metodo Listening skušamo doseci, da bi poslušanje z ušesi postalo primarno – uho naj bo glavni vhod za sprejemanje zvoka, telo pa drugotni. S tem se zmanjša stres ter povecata koncentracija in zmožnost ucenja,« pravi Saboliceva.
Ce želimo spremembo, moramo možgane hraniti z natancno dolocenimi
cutnimi dražljaji dovolj pogosto, dovolj intenzivno in dovolj
dolgo, dokler jih ne »prepricamo«, da zacnejo sprejemati
slušne stimulacije v obsegu, ki je potreben za normalno
delovanje, kar pomeni, da so se ustvarile nove nevrološke
poti. »Spremembo obicajno opazimo po 60 urah poslušanja,
torej po približno pol leta, ce clovek posluša glasbo po
pol ure na dan pet dni na teden, kakor narekuje osnovni
program.«
The Son-Rise program
The Son-Rise program je bil ustvarjen s strani zakoncev Kaufman, ko je bil njun sin Raun diagnosticiran s hujšo in neozdravljivo obliko avtizma.
Ceprav jima je bilo svetovano, naj sina oddata v Zavod zaradi njegovega brezupnega in doživljenjskega stanja, sta zakonca Kaufman namesto tega pripravila doma narejeni inovativni otroški program z namenom, da bi rešila svojega malega sina.
Program zakoncev Kaufman je transformiral njunega sina Rauna od mutavosti in vase zaprtega otroka z IQ manj od 30, v dobro govorecega mladenica, vkljucenega v družbo in z IQ-jem blizu genialnega IQ!
Vec o tem programu na naslednji povezavi:
Priporoclivo branje:
Son-rise: The miracle continues by Barry Kaufman. H J Kramer.
The son-rise program intervention for autism: an investigation
into family experiences. Williams KR, Wishart JG. Journal
of Intellectual Disability Resources, May-June 2003, 47(pt
4-5):291-9 Abstract
Anti-yeast terapija
Baza za to terapijo je trditev, da obstaja povezava med »Candido albicans« in avtizmom. Razširitev Candide je možna zaradi slabo funkcionalnega imunskega sistema in ji med drugim prisojajo tudi dolgotrajna zdravljenja z antibiotiki. Porocano in beleženo je bilo, da so nekateri otroci, pri katerih so se avtisticni znaki pojavili med 18 in 24 mesecom starosti, bili zdravljeni z antibiotiki, da bi nadzirali kronicne infekcije ušes.
Zdravljenje Candide lahko zajema zamenjavo otrokovih prehrambenih navad(anti-yeast dieta) ali pa zdravljenje z dolocenimi zdravili. Ob vsem tem je pomembno povdariti, da to ni zdravilo za avtizem, temvec samo zdravljenje stanja, katero lahko povzroca avtisticne simptome.
Priporočeno branje:
'The Yeast connection cookbook': Dr William Crook.
'Coping with candida': Sally Rockwell.
'Complete candida yeast guidebook': Jeanne M Martin.
Celicna terapija (Cell therapy):
Zdravljenje vkljucuje vbrizganje zdravih celic od živali v telo otroka, ter zagovarja stališce, da se s tem izboljša stanje možgan. Ideja se je v 1930-ih letih porodila Dr. Paul Niehans-u: vbrizgane celice bodo potovale k ekvivalentnemu organu, torej ce se vbrizgajo možganske celice, bodo le-te potovale do možgan. S tem naj bi se izboljšalo funkcioniranje možgan.
Priporočeno branje:
Second chance: Life and works of the pioneer of rejuvenation
Dr Paul Niehans. by Leslie F Hannon. W H Allen.
Kranio sakralna terapija:
Kranio sakralna terapija navaja vidne izboljšave pri avtisticnih otrocih. Razvita je bila s strani Dr. John Upledger-ja v Ameriki. V Evropi je najbolj uveljavljena v Švici, kjer je vkljucena v sistem zdravstvenega zavarovanja in je enakovredna fizioterapiji, kot komplimentarna metoda zdravljenja pa je priznana še v Nemciji, Avstriji, Italiji in Veliki Britaniji.
Kranio - sakralna terapija je zelo uporabna metoda pri ugotavljanju in odpravljanju razlicnih težav z zdravjem našega telesa. Kranio-sakralna terapija upošteva celovitost cloveškega telesa ter medsebojni vpliv mentalnih in custvenih procesov. Njeni ucinki spodbujajo naravne mehanizme v telesu, ki vodijo k samoozdravljenju. Kranio-sakralna bioterapija povezuje znanja anatomije, fiziologije in teorijo biopolja(univerzalno polje, ki predstavlja matrico fizikalnega sveta).
Kranio-sakralno terapijo lahko ucinkovito uporabljamo pri razlicnih težavah z zdravjem: pri glavobolih, bolecinah v vratnem in ledvenem delu hrbtenice, težavah s celjustnim sklepom, kronicni utrujenosti, pri težavah z ravnotežjem, pri težavah z ocmi, endogeni depresiji, hiperaktivnosti in motnjah v delovanju centralnega živcnega sistema.
Terapija sloni na dejstvu, da so osrednje živcevje in z njim povezani organi v nenehnem ritmicnem gibanju in da je to gibanje poglavitna znacilnost clovekovega življenja in zdravja. Ritmicno širjenje in krcenje tega sistema je podobno dihanju. Vsak zastoj v gibanju v telesu ustvari neravnovesje, kar ima za posledico spremembo zdravstvenega stanja (fizicnega, emocionalnega in mentalnega) in obratno. Kraniosakralna terapija spodbudi naravno gibanje telesa in na ta nacin se clovek zdravi.
Priporočeno branje:
The discovery and practice of Craniosacral Therapy: Touchstone for natural healing by John E Upledger. North Atlantic Books.
Rhythm and Touch: An introduction to craniosacral therapy by Anthony P Arnold. The Brotherhood of Life.
A systematic review of craniosacral therapy: biological plausibility,
assessment reliability and clinical effectiveness Green
C, Martin CW, Bassett K, Kazanjian A. Complementary Therapies
in Medicine, December 1999, 7(4):201-7 Abstract
Delacato terapija:
Terapija Delacato je senzorna tehnika razvita za avtisticne
in poškodovane otroke. Cilj je vplivati na vidike vzgoje,
šolanja, izobraževanja, komunikacije, govora, masaže za
takticnost, slušno in opazovano delo, ter naloge vonja in
okusa, mobilnosti in razvoja.
Delacato navaja, da imajo ljudje z avtizmom poškodovane možgane, kar povzroca disfunkcijo na enem ali vecih podrocjih komuniciranja s svetom. Ta disfunkcija se lahko pokaže na enem od treh nacinov: (1) prevec stimulacije za možgane, da bi z njo lahko opravili, (2) premalo stimulacije, kar vodi do oslabelosti možgan ali (3) stvaritev spodbude od samega kanala, katera preseže sporocila, ki prihajajo iz zunanjega sveta
Priporočljivo branje:
'The Ultimate Stranger: The Autistic Child': Carl H Delacato (Ed).
No time for jello: One family's experience with the Doman-Delacato patterning program by Berneen Bratt. Brookline Books, US.
The treatment of neurologically impaired children using patterning (RE9919) American Academy of Pediatrics (Committee on Children with Disabilities). Pediatrics 1999 Nov; 104(5): 1149-1151 ARTICLE
Dimethylglycine dodatek (DMG)
Ta dodatek je klasificiran kot dodatek k prehrani. Nima nobenih znanih
stranskih ucinkov in je po svoji kemijski zgradbi podoben
v vodi toplivim vitaminom kot so na primer vitamini B. DMG
dodatek se dobi brez zdravniškega recepta, ter zaradi dejstva,
ker sodi k hrani, ga je mogoce kupiti na policah vecjih
samopostrežb. Starši, katerih avtisticni otroci so bili
na DMG-ju porocajo napredke pri svojih otrocih na podrocju
govora, hranjenja in drugih vedenjskih podrocjih.
Priporočljivo branje:
Building wellness with DMG: How a breakthrough nutrient
gives cancer, autism & cardiovascular patients a second
chance at health by Bernard Rimland (Foreword), Roger
V Kendall, Adena Therrien. Freedom Press.
Terapija z delfini:
Otrok je nagrajen po terapijah s plavanjem z delfini.
Zagovarja se teorija, da ima lahko cas, prebit s plavanjem
z delfini, gromozanske ucinke na otrokovo nadaljnje obnašanje
in razvoj.
Priporočeno branje:
Dolphin healing: The science and magic of dolphins by Horace Dobbs. Piatkus Books.
Can dolphins heal by ultrasound? Brensing K, Linke K, Todt D. Journal of Theoretical Biology, November 2003, 225(1):99-105 Abstract
The effect of dolphin-assisted therapy sessions on the functional status of children with psychoneurological disease symptoms Lukina LN. Fiziologiia Cheloveka, November-December 1999, 25(6):56-60 (Article in Russian, no abstract available)
Terapije z zdravili:
Ceprav trenutno ne obstaja zdravilo, ki bo »pozdravilo« avtizem, obstaja
cela vrsta zdravil, katera so vcasih predpisana v pomoc
premagovati dolocene simptome ali vedenjske odklone povezane
s stanjem, oziroma samo-unicevalnim vedenjem. Eden najpogostejših
tipov zdravil predpisanih za ljudi z avtizmom je: »Neuroleptik«.
To so pomirjevala, katera so prav tako namenjena ljudem
z avtizmom v pomoc pri dolocenih obnašanjih, kot so stereotipna
gibanja ali vrtenja. Z dodanim zdravilom upamo, da bo otrok
z avtizmom bolj pozoren, ter se mu bo iz tega razloga lažje
uciti. Drugo zdravilo, ki se uporablja pri zdravljenju avtizma
je: »Naltrexone«. To zdravilo blokira ali zaustavi ucinke
endorphinov, za katere nekateri ljudje trdijo, da jih imajo
avtisticni ljudje prevec. Nekatere izboljšave, ki se pripisujejo
temu zdravilu vkljucujejo: boljši ocesni kontakt, veselje
in boljše razpoloženje ter socializacijo.
To sta samo dva primera razlicnih zdravil, ki so na razpolago pri zdravljenju avtizma. Prav tako je na tem mestu pomembno poudariti, da naj bi starši vedno iskali zdravstvene nasvete in se odlicno posvetovali z zdravnikom, ki jim zdravilo predpiše, preden se spustijo v zdravljenje z zdravili.
Priporočeno branje:
Children with starving brains: A medical treatment guide for autism spectrum disorder by Jaquelyn McCandless, Teresa Binstock (contributor), Jack Zimmerman (contributor). Bramble Books.
Use of neuroleptics in children by Mary Ann Richardson, Gary Haugland (editors). American Psychiatric Publishing Inc.
Review of psychopharmacological treatments in adolescents and adults with autistic disorders (article in French) Baghdadli A, Gonnier V, Aussilloux C. L'encephale, May-June 2002, 28(3 Pt 1):248-54 Abstract
Naltrexone and communication skills in young children with autism Feldman HM, Kolmen BK, Gonzaga AM. Journal of the American Academy of Child and Adolescent Psychiatry, May 1999, 38(5):587-93 Abstract
Pharmacotherapy for hyperactivity in children with autism and other pervasive developmental disorders Aman MG, Langworthy KS. Journal of Autism and Developmental Disorders, October 2000, 30(5):451-9 Abstract
Dieta brez glutena in caseina:
Gluten so proteini, ki jih najdemo v hrani, kot je pšenica,
jecmen in rž. Casein so proteini, ki jih najdemo v mleku
in mlecnih izdelkih. Dejstvo je, da imajo nekateri individualni
avtisticni otroci težave pri razkrajanju teh substanc v
telesu, to pa lahko povzroca avtisticne simptome. To zdravljenje
zagovarja, naj se iz prehrane umaknejo vsi izdelki, ki vsebujejo
gluten ali casein. Po drugi teoriji naj bi zaradi prepustnosti
crev nerazkrojena gluten in casein potovala skozi luknjo
v krvni sistem, od tam naprej pa do možgan, kjer povzrocata
negativne ucinke in škodo na možganih.
Priporočljivo branje:
Diet intervention and autism: Implementing the gluten free and casein free diet for autistic children and adults - a practical guide for parents by Rosemary Kessick, Marilyn Le Breton (foreword). Jessica Kingsley Publishers.
The AiA gluten and dairy free cookbook by Marilyn Le Breton. Jessica Kingsley Publishers.
Use of diet and vitamins in the treatment of autism Factsheet produced by the National Autistic Society, has information and contacts on the gluten-casein diet, also has information on other dietry approaches, e.g. vitamin therapy (see below), yeast therapy and DMG (see above). PDF file.
A randomised, controlled study of dietry intervention in autistic syndromes Knivsberg AM, Reichelt KL, Hoien T, Nodland M. Nutritional Neuroscience, September 2002, 5(4):251-61 Abstract
Reports on dietry intervention in autistic disorders Knivsber AM, Reichelt KL, Nodland M. Nutritional Neuroscience, 2001, 4(1):25-37 Abstract
Plasma amino acids profiles in children with autism: potential risk of nutritional deficiencies Arnold GL, Hyman SL, Mooney RA, Kirby RS. Journal of Autism and Developmental Disorders, August 2003, 33(4):449-54 Abstract
Terapija Holding:
Ta pristop je bil opisan podobno kot senzorno-cutni trening.
Razvit je bil s strani Dr. Marthe Welch, ter vsebuje ponavljajoce
držanje in objemanje otroka, da bi ga navadili na obcutke
dotika, ter da bi med tem vzpostavil ocesni kontakt. To
naj bi se izvajalo celo takrat, ko se otrok upira, nekateri
kritiki pa kritizirajo takšen pristop, da je lahko prevec
travmaticen za otroka.
Priporočljivo branje:
Holding therapy by Allan. John Wiley & Sons Inc.
Holding time: How to eliminate conflict, temper tantrums, and sibling rivalry and raise happy, loving, successful children by Martha Welch. Ebury Press.
Let me hear your voice: A family's triumph over autism by Catherine Maurice. Robert Hale.
Mother-child holding therapy and autism Welch MG, Chaput P. Pennsylvania Medicine, October 1988, 91(10):33-8
Toward prevention of developmental disorders Welch MG. Pennsylvania Medicine, March 1987, 90(3):47-52
Objemalna škatla (hug box):
Razvita s strani Temple Gardin, ženske z avtizmom. Vsebuje
ležanje v škatli v obliki crke V z zracno crpalko. Ko se
aktivira in se obe strani stisneta skupaj zagotavlja obcutek
pritiska, ter se uporablja za vse tiste, ki jih je potrebno
pomiriti. Pritisk je lahko za posameznika prevelik ali premajhen,
vendar ga je moc regulirati, tako, da lahko sama oseba v
tej škatli zagotovi popolni pritisk, ki ji ustreza.
Priporočljivo branje:
Behavioral and physiological effects of deep pressure on children with autism: a pilot study evaluating the efficacy of Grandin's 'Hug machine'. Edelson SM, Edelson MG, Kerr DC, Grandin T. American Journal of Occupational Therapy, March-April 1999, 53(2):145-52 Abstract
Thinking in pictures: Autism by Temple Grandin. Vintage Books.
Emergence of the labelled autistic by Temple Grandin, Margaret M Scariano. Warner Books.
Intravenozni gama globulin:
Mielin je bela stvar, ki obdaja živce v možganih in vodi impulze iz možgan do drugih delov telesa. Zelo dobro je poznano, da je v primerih kot je multipla skleroza mielin postopoma unicen. Nekateri ljudje trdijo, da so protitelesa, ki unicujejo mielin, prisotna tudi pri ljudeh z avtizmom, kar naj bi bilo odgovorno za stanje te osebe. To zdravljenje vkljucuje inekcijo gamma globulina, da zatrejo nastajanje teh protiteles, ki so odgovorna za unicenje mielina.
Priporočljivo branje:
Abnormal measles-mumps-rubella antibodies and CNS autoimmunity in children with autism. Singh VK, Lin SX, Newell E, Nelson C. Journal of Biomedical Science, July-August 2002, 9(4):359-64 Abstract
Antibodies to myelin basic protein in children with autistic behavior. Singh VK, Warren RP, Odell JD, Warren WL, Cole P. Brain, Behavior and Immunity, March 1993, 7(1):97-103 Abstract
Abnormal immune response to brain tissue antigen in the syndrome of autism. Weizman A, Weizman R, Szekely GA, Wijsenbeek H, Livni E. American Journal of Psychiatry, November 1982, 139(11):1462-5 Abstract
Autism and genetic disorders. Reiss AL, Feinstein C, Rosenbaum KN. Schizophrenia Bulletin, 1986(4):724-38 Abstract
Terapija z vitamini:
Trdi, da so velike doze vitamina B6 v kombinaciji z magnezijem
in ostalimi vitamini, ucinkovito zdravljenje za 45-50% ljudi
z avtizmom. Zelo pomembno je jemati vitamin B6 v kombinaciji
z drugimi vitamini in minerali. Raziskovalne študije so
pokazale, da takšen pristop lahko nadzira otrokovo hiperaktivnost
in izboljša vedenje nasploh. Razvito in vodeno od dr. Bernard
Rimland-a iz avtisticnega raziskovalnega inštututa(Autism
Research Institute).
Priporočljivo branje:
Efficacy of vitamin B6 and magnesium in the treatment of autism: a methadology review and summary of outcomes. Pfeiffer SI, Norton J, Nelson L, Shott S. Journal of Autism and Developmental Disorders October 1995; 25(5): 481-93 ABSTRACT
Combined vitamin B6-magnesium treatment in autism spectrum disorder Nye C, Brice A. Cochrane Review. ABSTRACT
Terapija PECS (Picture exchange communication system)
To ni vrsta terapije, je pa pomoc za komunikacijo ljudi
z avtizmom. Uporablja preproste slike in simbole, da se
sestavijo stavki. To je lahko uporabljeno tudi za izražanje
idej in potreb.
PECS - The Picture Exchange Communication System by Andrew S Bondy, Lori Frost, Pyramid Educational Consultants Inc.
Picture's worth: PECS and other visual communication strategies in autism (Arthurian literature) by Andrew Bondy, Lori Frost. Woodbine house.
A pilot evaluation study of the Picture Exchange Communication System (PECS) for children with autistic spectrum disorders. Magiati I, Howlin P. Autism, September 2003, 7(3): 297-320 Abstract
Using the Picture Exchange Communication System (PECS) with children with autism: assessment of PECS acquisition, speech, social-communicative behavior, and problem behavior. Charlop-Christy MH, Carpenter M, Le L, LeBlanc LA, Kellet K. Journal of Applied Behavior Analysis, Fall 2002, 35(3):213-31 Abstract
Brief report: increasing communication skills for an elementary-aged student with autism using the Picture Exchange Communication System. Kravits TR, Kamps DM, Kemmerer K, Potucek J. Journal of Autism and Developmental Disorders, June 2002, 32(3):225-30 Abstract
The Picture Exchange Communication System Bondy A, Frost L. Behaviour Modification, October 2001, 25(5): 725-44 Abstract
Implementing the Picture Exchange Communication System (PECS) Liddle K. International Journal of Language and Communication Disorders, 2001, 36 supplement: 391-5 Abstract
Igralna terapija:
Igra je zelo pomemben del življenja katerega koli otroka, igralna terapija pa uporablja aktivnosti, ki temeljijo na igri, da oceni in da dopusti drugim strokovnjakom, da ocenijo razvojne in druge probleme. Zagotavlja element poznanega in vzpodbujanje nadaljnjega razvoja. Igre, ki se izvajajo doma in domace igrace so lahko uporabljene za stimuliranje igranja v odmoru, gibanja in ucenja za otroke, katerim njihovo stanje onemogoca, da bi se igrali na pravilen nacin po naravni poti.
Priporočljivo branje:
Playing, laughing and learning with children on the autism spectrum: A practical resource of play ideas for parents and carers by Julia Moor. Jessica Kingsley Publishers.
Reaching the young autistic child: Reclaiming non-autistic potential through communicative strategies and games by Sybille Janert. Free Association Books.
Autism and play Jannik Beyer, Lone Gammeltoft. Jessica Kingsley Publishers.
A comparison of the effects of structured play and facilitated play approaches on preschoolers with autism. A case study Kok AJ, Kong TY, Bernard-Opitz V. Autism, June 2002, 6(2):181-96 Abstract
Developing pretend play in children with autism. A case study. Sherratt D. Autism, June 2002, 6(2):169-79 Abstract
Secretin:
Secretin je hormon, ki je voden, da poskrbi, da pankreas
funkcionira tako, kot je treba, s tem, da stimulira pankreas,
da proizvaja svoje sokove. Pankreas proizvaja tudi druge
hormone, ki so prav tako stimulirani od Secretina. Ideja,
ki se skriva za tem, da ta hormon uporabimo za zdravljenje
avtizma je v tem, da bo nastanek teh encimov razgradil potencialno
nevarne peptide, za katere nekateri ljudje verjamejo, da
so povzrocitelji avtizma.
Priporočljivo branje:
Secretin by Stephen M Edelson Phd, Center for the Study of Autism, Salem, Oregon.
Secretin activates visceral brain regions in the rat including areas abnormal in autism. Welch MG, Keune JD, Welch-Horan TB, Anwar N, Anwar M, Ruggiero DA. Cellular and Molecular Neurobiology, October 2003, 23(4-5):817-37 Abstract
Children with autistic spectrum disorders I: comparison of placebo and single dose of human synthetic secretin. Levy SE, Souders MC, Wray J, Jawad AF, Gallagher PR, Coplan J, Belchic JK, Gerdes M, Mitchell R, Mulberg AE. Archives of Disease in Childhood, August 2003, 88(8):731-6 Abstract
Children with autistic spectrum disorders II: parents are unable to distinguish secretin from placebo under double-blind conditions. Coplan J, Souders MC, Mulberg AE, Belchic JK, Wray J, Jawad AF, Gallagher PR, Mitchell R, Gerdes M, Levy SE. Archives of Disease in Childhood, August 2003, 88(8):737-9 Abstract
Lack of benefit of intravenous synthetic human secretin in the treatment of autism. Molloy CA, Manning-Courtney P, Swayne S, Bean J, Brown JM, Murray DS, Kinsman AM, Brasington M, Ulrich CD 2nd. Journal of Autism and Developmental Disorders, December 2002, 32(6):545-51 Abstract
Multiple doses of secretin in the treatment of autism: a controlled study. Sponheim E, Oftedal G, Helverschou SB. Acta Paediatrica, 2002, 91(5):540-5 Abstract
A randomised, double-blind, placebo-controlled trial of porcine versus synthetic secretin for reducing symptoms of autism. Unis AS, Munson JA, Rogers SJ, Goldson E, Osterling J, Gabriels R, Abbott RD, Dawson G. Journal of the American Academy of Child and Adolescent Psychiatry, November 2002, 41(11):1315-21 Abstract
Govorno-jezikovna terapija:
Govorno jezikovna terapija se uporablja za pomoc osebam
z avtizmom, otrokove jezikovne in govorne sposobnosti se
spreminjajo glede na pogostost njihovega stanja. Govorno-jezikovni
terapevt lahko uporabi vec razlicnih metod ali tehnik, da
bi zboljšal otrokove govorne sposobnosti, vkljucujoce s
tem, da uporablja slike, predmete in ponavljajoce vaje,
da stimulira razvoj govora pri otroku.
Priporočljivo branje:
Speech and language impairments in children: Causes, characteristics, intervention, and outcome. by Dorothy V M Bishop, Lawrence Leonard (Editors), Psychology Press.
How to identify and support children with speech & language difficulties. by Jane Speake. LDA.
Speech pathology intervention for autistic children in Lebanon: status, needs, and perspectives. Kouba-Hreich E, Henri G, Megarbane A. The Lebanese Medical Journal, May-June 2001, 49(3):130-1 (Article in French, no abstract available)
Predicting spoken language level in children with autism spectrum disorders. Stone WL, Yoder PJ. Autism, December 2001, 5(4):341-61 Abstract
Ter še nekateri drugi vedenjski programi
Vedenjske terapije so se že od nekdaj izkazale za zelo uspešne pri
avtisticnih otrocih, še posebej pri lažjih oblikah avtizma
in Aspergerjevega sindroma. Za hujše oblike avtizma je znano,
da je najprej potrebno vzpostaviti biomedicinsko ravnotežje
v organizmu tega otroka, da bodo tudi vedenjski pedagoški
prijemi ucinkoviti in bodo zaznani napredki takšnega otroka.
Glede na veliko informacij in znanju o avtizmu, ki je na
razpolago danes, imajo prav vsi naši otroci, ne glede na
spekter motnje, v katerega spadajo in ne glede na starost
lepe možnosti napredovanja, seveda pa imajo najvec možnosti
za napredek mlajši otroci, pri katerih se možgani še razvijajo,
ter pri katerih še ni bilo narejene toliko škode, prav tako
pa mlajšim otrokom ni potrebno nadoknaditi toliko zamujenega,
kot starejšim otrokom.
na vrh
|